Ste vedeli, da akne, natančneje akne vulgaris, veljajo za najpogostejšo bolezen kože v industrijskih državah? Navadno se pojavijo v času pubertete, in sicer vzporedno s hormonskimi težavami. Trajajo pa lahko vse do pozne odraslosti. Lahko celo rečemo, da približno 80 do 90 % mladine trpi zaradi nečiste kože. Kar tretjina med njimi pa v tem primeru poišče tudi zdravniško pomoč. Ob tem je treba poudariti še to, da se povečuje tudi število odraslih, predvsem žensk, ki imajo težave z aknami pozneje v življenju.

Kaj so pravzaprav akne?

Koža v primeru aken postane mastna, prav tako se pojavijo zaprti pa tudi odprti komedoni oziroma mozolji in ogrci na obrazu. Neredko se pojavijo še na ramenih, vratu, na prsnem košu in na hrbtu. Ko je pojav zmeren ali pa že precej resen, je koža navadno pordela. Prav tako se razvijejo pustule in papule.

Vsekakor akne lahko povzročajo tudi najrazličnejše čustvene težave oziroma obremenitve. So namreč izjemno nadležne pa tudi trdovratne. Ne nazadnje akne lahko vodijo celo do dolgoročnega brazgotinjenja.

Dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek aken

Za akne so lahko krivi nekateri dejavniki. Te delimo v štiri sklope. To so seboreja, hiperkeratoza, naselitev bakterij ter vnetje.

Pri seboreji gre za prekomerno tvorbo sebuma. Žleze lojnice v tem primeru izločajo oljnato snov, ki se torej imenuje sebum. Ta pa namasti lase ter kožo. Tvorjenje sebuma lahko sprožijo številni dejavniki, kot so na primer določena zdravila, genetika, hormoni, ne nazadnje tudi podnebje.

Za nastanek aken so torej lahko krive tudi bakterije

Da se pojavijo akne na obrazu, so lahko torej krive tudi bakterije oziroma njihova naselitev. Običajno je sicer za njih značilno, da na naši koži živijo povsem neškodljivo. Ko pa se pričnejo prekomerno razmnoževati in naseljevati zamašene mesičke, pa temu ni tako. Pričnejo namreč nastajati pustule, papule, vozliči ter seveda tudi ognojki.