Vsi vemo, da ko pridejo otroci, se starši začnemo spet igrati z njimi. Meni najlepši čas je zima. Takrat nabašem otroke v avto in že gremo na smučanje ali sankanje. Enkrat sem vzel več otrok in tako ni bilo prostora za sani. Odločili smo se, da bomo vzeli sani, ki so v obliki krožnika, ker za njih je bil prostor. Najprej sem se bal, da bo vse skupaj hitro postalo nezanimivo in da se bomo otroci naveličali. Zgodilo pa se je ravno obratno. Bili so navdušeni.

Z lahkoto lahko rečem, da je bilo to sankanje najbolj zanimivo. Koliko smo se mi presmejali. Tudi mene je potegnilo, da sem probal krožnik. Šel sem sicer previsoko in tako sem šel prehitro v dolino. Moram reči, da se še nikoli nisem tako zabaval, kot sem se tokrat. Med vožnjo me je 5 krat obrnilo, vednar nisem padel dol. Prišel sem do dol. To je bila nora vožnja. Tako lahko rečem, da smo z lesenimi sankami končali. 

Sedaj na sneg vzamemo vedno sani krožnik, ker je največji užitek. 

Ko smo šli na pohod v Tamar, so krožnike otroci nesli, nazaj dol, pa smo jih peljali na krožnikih. Tako smo zavezali vrv nanje in akcija se je začela. 

Lahko rečem, da so krožniki res zanimivi in pravi užitek je, ko se z njim spustiš v dolino, ker nikoli ne veš, kako boš prišel do konca, ali te bo obrnilo, zvrnilo ali pa boš elegatno prišel do cilja. Otroci pa so navdušeni, ker lahko med seboj tekmujejo in ni prav nič narobe, če se med vožnjo zaletijo.