Življenje vedno prinese kaj novega. In pri meni je bilo tako, da so starši bili prepričani, da bom vedno živela doma, tudi sama sem bila v to prepričana, a se to ni zgodilo. Zgodilo se je ravno nasprostno, šla sem študirat na drugi konec Slovenije in tam ostala kar nekaj let. Vsi so bili prepričani, da bom ostala in potem je prišel dan, ko sem naredila največjo odločitev v mojem življenju. Odločila sem se, da si z družino zgradim hišo v kraju mojih staršev in se vrnem domov. 

To je bila moja najboljša odločitev, ker sem tako končno spoznala, da obožujem les in začela delati izdelke iz lesa. Ja, bi lahko rekli, da malo nenavadno za punco, s tem se tudi sama bojevala. Imela sem polno glavo idej in jih nisem upala deliti, ker sem bila prepričana, da mi bodo vsi rekli, da je to moško delo. Počasi so me ljudje spoznali in videli kako sem sposobna in da mi les res veliko pomeni. Sama sem tako uživala v svoji delavnici in vsake toliko je nastal nov leseni izdelek. 

Še danes so nekateri dobesedno šokirani, ker so me poznali drugačno. Ampak tisto nisem bila jaz, sedaj sem tista oseba, ki si je vedno želela biti. Moji leseni izdelki mi dajejo občutek sreče. Počutim se srečno, da počnem točno to za kar sem nadarjena. 

Pred našo hišo stoji ogromno mojih lesenih izdelkov in lahko rečem, da presenetijo marsikoga, ki ne preičakuje, da so nastali izpod mojih rok. Sama pa sem še kako ponosna, ko iz lesa naredim nekaj novega.