Že od nekdaj so me razna očala vedno precej motila. Že tistih sončnih očal nisem želel nikoli nositi, oziroma vedno ko sem jih, so me ta precej motila, ker so mi bila čisto neudobna. Zaradi tega sem večino časa bil kar brez, saj mi je bilo tako veliko boljše. Kar pa se tiče mojega vida, ni nikoli izgledalo, da bom imel kakšne težave, saj sem imel vedno čisto dober vid, brez kakšnih problemov. Tudi na tistem pregledu vida, ko sem delal izpit za avto, je bil odličen, brez kakšnih pomanjkljivosti. Z leti pa se je začelo nekako kazati, da vse ni tako dobro, kot se zdi, saj so me začele oči malo motiti. 

To sem prvič opazil, ko sem gledal kakšne oddaljene reči. Te so bile kar malo meglene. Ampak ker sem imel težave samo z oddaljenimi objekti, tega nisem takoj opazil, oziroma nisem imel tako za mar. Ampak ko sem videl, da me oči mučijo že med vožnjo, me je začelo to nekoliko skrbeti, saj sem vedel, da nekaj ni v redu. Zato sem se odpravil na test vida, kjer pa se je res izkazalo, da imam dioptrijo. To me je v tistem trenutku precej potrlo in kar malo prestrašilo, kajti vedel sem, da me čakajo očala. Bil sem prepričan, da bo to nekaj, na kar se ne bom moral kar tako navaditi in me bodo vedno motila. Zaradi tega sploh nisem vedel, kako bom lahko to sprejel.

Ampak ker druge izbire seveda nisem imel, sem si moral takrat izbrati neke okvirje za očala, ki so mi bili všeč. Ko pa sem tedaj preizkusil res ogromno različnih okvirjev, pa sem lahko videl, da imajo različni okvirji različen občutek med nošnjo. Zaradi tega sem lahko našel neka, ki so mi bila čisto udobna na moji glavi, kar me je res razveselilo.