Sam že od nekdaj rad prebiram knjige, ki opisujejo države. Tako rad izvem kaj novega, navade, običaje določene države in očitno sem to prenesel tudi na svoje otroke. Verjetno sem jih sam vzpodbudil v to, ko sem jim kupil prvi atlas in smo tako skupaj prebirali o državah. Najbolj zabavno je bilo vedno to, ko smo iskali na zemljevidu države, mesta, reke in še kaj. 

Včasih smo se šli kviz, kdaj kdo kaj najde prej. Prav zabavno in lahko rečem, da je to znanje prišlo še kako prav v šoli. Vedno sta moja otroka o zemlji vedela največ. Je pa res, da sta imela vsak svoje področje. Prvega sina so najbolj zanimali vulkani, drugi pa je užival, ko je prebiral posebnosti in znamenitosti posameznih držav. Tudi sam sem se kaj naučil in vedno mi je bilo v veselje prebirati knjige z njimi. 

Kako lepo je, ko lahko otroku bereš o vulkanu in ga to zanima in o posamezni državi. Lahko rečem, da sta oba že zelo zgodaj poznala skoraj vse države in glavna mesta. Seveda sem za to zaslužen jaz, vednar če otroka to ne bi zanimalo, se tega enostavno ne bi naučila. Vsak otrok ima določene želje, le ugotoviti moramo, kaj si želi. Zato pa je najboljše, da mu čim več stvari pokažemo in tako otrok vidi, kaj ga zanima. Naša naloga je, da mu nudimo različne stvari. 

Pri nas je otrški atlas vedno na mizi v dnevni sobi in lahko rečem, da se še nikoli ni zgodilo, da ga en dan nekdo ne bi vzel v roke in kaj prebral. Tudi žena rada kaj prebere. Imam občutek, da je pri nas atlas kot kakšen roman.