Korekcija nosu naredi veliko razliko v tem, kako se počutiš v svoji koži.

Že od najstniških let sem imela nekakšen čuden odnos do svojega nosu. Ni bil grozen, ampak vedno sem imela občutek, da nekako izstopa. V mladosti sem bila bolj občutljiva na svoj videz, a sem se s časom navadila in preprosto sprejela, da pač tako je. Kljub temu pa tisti tihi občutek, da bi mi bil bolj samozavesten pogled v ogledalo, če bi bil moj nos malo drugačen, nikoli povsem ni izginil.

Z leti sem začela opažati, da v določenih situacijah postanem kar malce obremenjena z lastnim obrazom. Namesto da bi bila prisotna v pogovoru, sem se spraševala, kako me drugi vidijo s profila. Enkrat med rutinskim pregledom sem o tem povsem iskreno spregovorila z zdravnico, in presenetilo me je, kako odprto je reagirala. Omenila je korekcija nosu in povedala, da se s tem veliko ljudi spopada. Ne gre nujno za drastične spremembe, ampak za malenkosti, ki naredijo veliko razliko v tem, kako se počutiš v svoji koži. Včasih temu pravimo tudi rinoplastika.

Po tehtnem premisleku, branju izkušenj drugih in nekaj posvetih s kirurgi sem se odločila, da grem v to. Korekcija nosu ni bila lahka odločitev, a sem vedela, zakaj to počnem – zase. Operacija sama je trajala nekaj ur, okrevanje pa nekaj tednov. Ni bilo posebej boleče, bolj neprijetno. Tisti občutek, ko si več dni s povito glavo in se izogibaš ogledalom, ni najlažji. A ko sem se po nekaj tednih res pogledala, prvič z novim nosom, sem vedela, da sem sprejela pravo odločitev.

Moj obraz je končno dobil neko ravnovesje, ki sem ga prej pogrešala. Korekcija nosu ni bila le estetska sprememba, ampak predvsem notranja. Postala sem bolj sproščena, samozavestna. Nisem več obremenjena s koti gledanja na fotografijah ali v družbi. Preprosto sem jaz.

In danes, ko me kdo vpraša o tem, brez težav povem svojo izkušnjo. Nič sramu, samo občutek, da sem naredila nekaj zase. Zame je bila korekcija nosu ena boljših odločitev, ki mi je dala več kot le nov profil – dala mi je mir in boljše počutje v lastni koži.…