Ko pride mesec december vsi začnemo razmišljati, kam bi lahko šli, da bi videli pravo božično vzdušje. Mi smo se tokrat odločili za Postojnsko jamo. Sama sem že večkrat razmišljala, da bi bilo zelo lepo, če bi šli v decemberskem času, ko je v jami še posebej lepo, kajti lahko si ogledate žive jaslice ob prijatni glasbi. Tega sem se resnično veselila, ker sem vedela, da bo to nekaj lepega.
Tako smo si vzeli cel dan za izlet v Postojnsko jamo. Komaj smo čakali, da kupimo vstopnice in se vsedemo na vlak, ki nas bo popeljal v jamo. Otroci so bili navdušeni nad vlakom, jaz pa sem le čakala žive jaslice in prelepo glasbo, ki je odmevala v jami. Kaj takšnega še nikoli nisem videla in lahko rečem samo to, da je bilo nepozabno. To bi moral videti vsak, kajti resnično je lepo in vredno svojega denarja. Včasih človek misli, da ne potrebuje nič, ko pa kaj takšnega doživi in vidi, kako je lepo, potem se šele zaveda, da je potrebno stvari doživeti, kajti biti samo doma ni dobro.
To, da gremo naokoli nas osreči, nam da trenutke sreče, lepe spomine in to ljudje potrebujemo. Mi smo si tokrat privoščili ogled Postojnske jame v decemberskem času in to je za nas bil prekrasni dogodek, kajti kaj tako lepega še nismo videli. Koliko ljudi se je moralo potruditi, da je vse tako lepo izpadlo. Najlepše pa je to, da vidiš, kako vsi to počnejo z žarom in jim ni prav nič težko. …
Ko omenim nočno sankanje ne mislim tisto kratko sankanje, ko vzamete sanke in se spustite po kratkem hribu, mislim tisto pravo nočno sankanje, ko greste z gondolo ali tovornim vozilom do vrha in se potem več kilometrov vozite po sankališki stezi navzdol.
Sam sem se kot majhen otrok veliko nasankal, zato danes vem, kako lepo je, če se kot otrok sankaš in večkrat svoje otroke pozimi peljem prav na to dolgo nočno sankanje. Včasih edino nismo imeli toliko možnosti, da bi se sankali po različnih progah, tako smo imeli v svojem kraju eno takšno dolgo progo in smo šli. Danes imate po sloveniji veliko takšnih sankaških prog. Meni najljubša je v Kranjski gori. Tam vedno uživam. Že sama Kranjska gora mi je pozimi res lepa, tako še kako rad spijem dober čaj ali kavo ob sončnem vremenu in gledam smučarje kako smučajo. Tudi sam smučam, zvečer pa gremo na nočno sankanje.
Ko sem otroke prvič peljal na nočno sankanje, sem šele videl, kako so bili veseli. Ko vidiš svoje otroke tako razigrane, srečne in vesele, potem veš, da si naredil prav. Sam bom vedno poskrbel, da bodo otroci čimveč v naravi, ker narava je super za zdravje, krepi imunski sistem, pa čeprav nas nazebe do kosti.
Nočno sankanje morate doživeti saj enkrat. Edino pravilo je, da ste zelo toplo oblečeni, ker vam ne bo prijetno, če vas bo preveč nazeblo. Kar pa se hitro zgodi, saj pozimi ponoči temperature padejo krepko pod ničlo. Tega pa raje ne, ker potem se vam bo nočno sankanje zamerilo.
…
Nekaj najlepšega kar se človek lahko dotakne, je svila, saj kar spolzi med prsti. Včasih nisem zala ločiti med poliestrom in svilo, ker praktično nisem imela nikjer možnosti, da bi lahko potipala svilo. Pred mnogo leti se je v trgovinah z blagom prodajala le imitacija svile iz poliestra in pa mešanice, poliestra in svile, ki pa vseeno niso bile nekaj, kar bi lahko človek prehvalil. Pravo svilo v najvišji kakovosti sem potipala pred komaj petimi leti in od takrat naprej me nihče ne more več prepričati o nasprotnem.
Zelo rada bi tudi osvojila šivanje svile, saj imam doma zelo veliko blaga, ki bi ga lahko uporabila za različne majice in tunike, ampak si ne upam. Bojim se, da bom blago uničila in ne bom nič imela od svile, ki jo gledam v predalu že kar nekaj let. Ampak vse ob pravem času pravijo. Morda se bom pa letos le opogumila. Po vsej verjetnosti se bo zgodilo, da bom raje kombinirala še s kakšnim drugim blagom, ki je za moje šiviljske spretnosti bolj stabilen. To je vsekakor lan. Moram se pa samo še določiti, kakšne modele majice bom delala v takšni kombinaciji, saj bodo morali biti dizajni malce drugačni.
Res me že kar boli pri srcu, da imam toliko svilenega blaga doma, iz katerega nič ne nastane. To je vseeno tako lepo blago, da ne bi smelo le neuspešno čakati na to, da iz njega nastane kakšen lep kos oblačila. Ampak dokler se ne bom soočila s strahom, ki me pri tem ovira, ne bo nič iz tega. Morala bom enostavno vzeti kakšen manjši kos blaga in začeti.…
Spominjam se, kako sem rasla ob majhni televiziji in lahko rečem, da me ni prav nič motio. Danes pa so v prodaji zelo veliki ekrani in lahko bi rekli, da je takšna televizija pri mladih že skoraj nujna. Tudi mi smo bili postavljeni pred dejstvo, kakšno televizijo bomo izbrali. Sem človek, ki mu tehnologija ne pomeni veliko, zato si lahko mislite, kakšno televizijo bi kupila jaz. Ker pa to ni bilo v mojih rokah, ampak je glavno besedo imel mož, smo seveda kupili televizijo z zelo velikim ekranom. Lahko vam rečem, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se privadila, kajti naš dnevni prostor po mojem mišljenju ni ravno primerno velik za tako velik ekran.
Prepričana sem še danes, da naša dnevna ne potrebuje tako velike televizije, ker pa nisem imela nobene besede, saj je mož preveč hrepenel po tem, da bo končno imel veliko televizijo, mu enostavno nisem ugovarjala.
Ker sem človek, da televizije ne gledam veliko, me to danes ne moti preveč, raje prebiram knjige in poslušam radio. Tako pri nas televizija gori, ko so doma otroci in mož. Po večerih pa si včasih skupaj z možem pogledava kakšen dober film.
Dobro premislite preden kupite novo televizijo in predvsem glejte na to, kako velik prostor imate, kjer boste namestili televizijo, da vam ne bo potem žal. To je zame tisti prvi pogoj, kako veliko televizijo si lahko človek privošči. Ne more biti zelo velik ekran v majhni dnevni sobi. Naj bo televizija primerna velikosti prostora v katerem bo. …
Zadnjič sem dobila zelo dobro idejo, kako se lahko elastika za vadbo tudi uporabi. Gledala sem eno punco kako je na tekočih stopnicah delal poleg tega še vaje z elastiko za vadbo. Ideja je bila tako popolna, da bolj ne bi mogla biti. Medtem ko je hodila po tekočih stopnicah, je delala še razteg elastike z nogami. Dve vaji v eni sta bili. Tekoče stopnice je imela na zelo počasno hitrost in je vmes lahko zelo elegantno delala vaje.
To vajo moram enkrat poskusiti, ampak verjetno jo bom poskusila takrat, ko no bo veliko ljudi v fitnesu. Ne vem, zakaj, ampak vedno mi mnogo bolj ustreza, da delam vaje prvič takrat, ko ni veliko ljudi. Kdaj bo to, ne vem, ker se to vedno spreminja. Ampak načeloma mi enkrat na mesec uspe najti termin, ko je zelo malo ljudi. Upam, da bo kmalu, ker me res zanima, kako deluje takšna vaja in če je res tako dobra, kakor si ta trenutek predstavljam. Deluje zelo efektivno namreč, ampak dokler je ne poskusim, ne morem vedeti.
Ravno te dni sem razmišljala to tem kak bi bilo dobro, le bi lahko kakšno novo vajo začela delati, ampak kakšno tako, ki je še nisem vdela, in tudi nikoli poskusila. Teh vaj pa ne poznam veliko. Sicer zelo veliko spremljam socialna omrežja in se tam zelo veliko naučim ter dobim tudi veliko idej. Ampak se prav nisem nobene dobre spomnila, ki bi bila dobra za noge. Vse, kar sem že videla, sem poskusila, pa ni bilo dobro ali pa že delam to. Te vaje, ki jo je delala ta punca, pa nisem še videla nikjer in mislim, da bo zelo dobra. …
Vsako zimo in sicer decembra, imamo navado, da v hiši nastavimo božično jelko. Gre že za zelo dolgo tradicijo, ki pa se ni pojavljala le v Sloveniji, temveč po celem svetu.
Po navadi, družine vsako leto kupijo novo jelko na raznih sejmih. Tam si zberemo tisto, ki nam je najbolj všeč, torej da je čim bolj košata in visoka, če si to želimo. Nato nam jo prodajalec zavije v mrežo, tako da jo lahko pripeljemo domov, lahko pa se zmenimo za dostavo, vendar je to nekoliko bolj redko. To jelko moramo doma obvezno postaviti v zemljo ter le to zalivati z vodo, saj v primeru, da to ne naredimo, bodo na jelki zelo hitro začele padati iglice, saj drevo ne bo dobilo dovolj vlage.
Če se s tem ne želimo mučiti, je opcija, da kupimo umetno drevo. Ta lahko kupimo v večini trgovin v prazničnem času. Gre za plastično jelko, katero moramo sestaviti skupaj. Po navadi ima nek podstavek, na katerega nadenemo neko dolgo palico, ki deluje kot deblo drevesa. Nanj nato nataknemo posamezne vejice božične jelke. Takšne božične jelke so bolj košate, ter lahko na njih nadenemo več okraskov.
Na božično jelko torej po navadi dajemo okraske in sicer barvaste ''bombike'', in pa razne luči, da se božična jelka lepo sveti. Okraski so lahko karkoli si želimo. Po navadi so to krogle, vendar lahko na božično jelko nastavimo tudi motive angelov, razne zvezde in podobno. Na koncu pa na vrh božične jelke postavimo še špico ali zvezdo, ki daje božični jelki nek poseben čar in božično vzdušje. …
Nekateri prstani so pomenski, drugi pa služijo le kot lep modni dodatek, predvsem pri ženskah. Če gremo k nekim resnim prstanom imamo tiste, ki nekomu res veliko pomenijo. To so prstani, ki jih nekdo dobi od družinskega člana ali pa dobrega prijatelja. To so prstani, ki zavedno ostanejo z nami. Potem imamo seveda zelo pomembne prstane, to so zaročni in poročni. Zaročni prstan ženskam veliko pomeni in ga tudi nosijo konstantno, dokler se ne poročijo. Nekateri te prstane nosijo tudi po poroki. Poročni prstani so pa prstani, ki jih nosijo tako moški kot ženske. So na levi roki in sicer na prstancu.to so pomembni prstani, potem pa imamo prstane zgolj za izgled in modni dodatek. Ti prstani so poceni, lahko jih kupimo v kompletu, lahko jih imamo po vseh prstih, so različnih oblik in barv. Nekateri ljudje nosijo prstane na vseh prstih, drugi dajo več prstanov na en prst, tretji pa nosijo le en ali dva prstana. Prstani so danes postali zelo popularni, še posebej velika količina prstanov na enkrat.
Obstajajo tudi prstani za noge. Tam imajo ljudje po navadi en prstan na kazalcu. Dobro je da imamo relativno kvalitetne prstane, saj če jih zmoči voda, si nihče ne želi, da bi se prstani uničili. Za njih je potrebno lepo skrbeti in paziti. Dobro je da se z njimi ne tuširamo, če niso pravi prstani. Dobro je tudi, da včasih naredimo nek premor in damo prstane dol in jih nekaj časa nimamo, ravno toliko, da si naši prsti odpočijejo.
Imeti prstane je res lep dodatek, ki takoj pritegne pozornost, še posebej, če gre za več prstanov naenkrat in ravno to po navadi ljudje iščejo.…
Edina stvar, ki jo vedno bolj pogrešam, je tiskalnik ali pa tiskarna kje v bližini mojega doma. Sem in tja potrebujem natisniti kakšne dokumente in prav vedno se mi s tem zelo mudi. Takšen opravek ima na koncu stane zelo veliko časa in dela, ker moram najprej do centra da natisnem dokumente, in šele po tem na pošto. Ker pošte niso več odprte do sedme ure, se moram pa zelo podvizati, da pravočasno vse uredim. Le to mi pa ne gre vedno najbolje od rok.
Vedno bolj razmišljam o tem, da kupim tiskalnik, edino, kar me malce ovira pri tem, je to, da ne vem, kam naj ga dam, saj se mi zdi, da mi bo le v napoto. Vseeno nimam toliko prostora doma, da bi lahko karkoli več dodajala v stanovanje. Bolj bi bilo, da bi našla neko tiskarno v razdalji pet minut hoje od doma, ker bi bilo to že najlažje, najhitrejše in najcenejše. Saj lahko, da kaj takega obstaja zelo bluzi pa ta hip le ne vem še za to. Res nisem še vsega pregledala, kaj imam blizu mene. Iskreno nisem najbolj navdušena nad tem, da bi imela tiskalnik doma, ker ne bo rada, da mi to zaseda prostor. Že tako imam kar nekaj stari, ki jih moram prodati, ker mi samo zasedaj prostor. Nekaj stari je sicer tudi takšnih, da bi njih morala prodati, ampak jih kar nočem. Vseeno pa vem, da nikakor ne bi mogla narediti toliko prostora, da bi lahko tiskalnik bil kje, kjer mi ne bi bil v napoto. BI mi pa zelo olajšalo delo.
…
Včasih ko nekaj delamo, ne glede na to ali smo doma ali pa v službi, nam pridejo prav elastike za lase. Doma ko pospravljamo, nas bodo velikokrat lasje motili, saj večinoma gledamo dol. To pomeni, da gredo lasje naprej in nas avtomatko motijo. Če delamo neka težka opravila, se lahko tudi spotimo, kar pomeni, da se nam bodo lasje prilepili na kožo in to nas bo vse motilo. Zato pride v poštev elastika za lase.
To nam pomaga, da so lasje lepo odmaknjeni od obraza in nas ne motijo. Lasje se tako tudi ne umažejo in podobno. V službi je isto. Včasih gledamo v neke papirje ali kaj podobnega in takrat moramo biti zbrani, predvsem zato, da preberemo kaj piše na listih in da se ne ubadamo z lasmi. To je z elastiko lahko enostavno. Veliko žensk lahko vidimo, ki bodo imeli okoli zapestja vedno neko elastiko za vsak slučaj. Nikoli ne vemo kdaj jo bomo potrebovali. Tudi ko jemo velikokrat potrebujemo nekaj da damo lase lahko stran od obraza.
Drugače gredo lasje po hrani, postanejo umazani in mi nimamo miru ko jemo. Danes obstajajo tudi drugačne oziroma različne elastike, tako da lahko tudi zelo lepo uredimo pričesko z neko lepo elastiko. Lahko pa jih imamo samo tako, da jo lahko uporabimo v nujnih primerih. Meni je že dostikrat prišla prav. Jaz jo uporabljam tako med službo kot tudi v prostem času. Vedno pride do nečesa ko gledam dol in mi gredo lasje na živce in jih enostavno moram odmakniti in nekako speti skupaj.…
Vsi vemo, da ko pridejo otroci, se starši začnemo spet igrati z njimi. Meni najlepši čas je zima. Takrat nabašem otroke v avto in že gremo na smučanje ali sankanje. Enkrat sem vzel več otrok in tako ni bilo prostora za sani. Odločili smo se, da bomo vzeli sani, ki so v obliki krožnika, ker za njih je bil prostor. Najprej sem se bal, da bo vse skupaj hitro postalo nezanimivo in da se bomo otroci naveličali. Zgodilo pa se je ravno obratno. Bili so navdušeni.
Z lahkoto lahko rečem, da je bilo to sankanje najbolj zanimivo. Koliko smo se mi presmejali. Tudi mene je potegnilo, da sem probal krožnik. Šel sem sicer previsoko in tako sem šel prehitro v dolino. Moram reči, da se še nikoli nisem tako zabaval, kot sem se tokrat. Med vožnjo me je 5 krat obrnilo, vednar nisem padel dol. Prišel sem do dol. To je bila nora vožnja. Tako lahko rečem, da smo z lesenimi sankami končali.
Sedaj na sneg vzamemo vedno sani krožnik, ker je največji užitek.
Ko smo šli na pohod v Tamar, so krožnike otroci nesli, nazaj dol, pa smo jih peljali na krožnikih. Tako smo zavezali vrv nanje in akcija se je začela.
Lahko rečem, da so krožniki res zanimivi in pravi užitek je, ko se z njim spustiš v dolino, ker nikoli ne veš, kako boš prišel do konca, ali te bo obrnilo, zvrnilo ali pa boš elegatno prišel do cilja. Otroci pa so navdušeni, ker lahko med seboj tekmujejo in ni prav nič narobe, če se med vožnjo zaletijo. …